Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno
Grand Plaza Hotel, Ljubljana
19. oktober 2026
Nova doba financ odpira priložnosti in zahteva več znanja
Kako bomo v svetu hitrih tehnoloških sprememb upravljali denar in sprejemali premišljene finančne odločitve? Konferenca Platforme Business o financah in zavarovalništvu je pokazala, da prihodnost finančnih storitev ne bo odvisna samo od tehnološkega napredka. Pomembno bo tudi, kako dobro bomo razumeli nove možnosti in obvladovali tveganja, ki jih prinašajo.
V ljubljanskem hotelu Grand Plaza je 19. oktobra 2026 potekala poslovno-medijska konferenca »Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno«, na kateri so se srečali predstavniki slovenskih finančnih institucij in mednarodnih upravljavcev premoženja. Šest vsebinskih sklopov je povezalo vprašanja financiranja gospodarstva in prihodnosti plačevanja z razpravami o naložbah, kibernetski odpornosti ter finančnem znanju posameznikov. Zaključni pogled je bil namenjen spremembam svetovnega gospodarstva in položaju Evrope.
Konferenco je odprl Aleš Muhič, direktor trženja in sodirektor PRO PLUS, ki je opozoril na odnos Slovencev do varčevanja in odgovornost medijev pri finančnem opismenjevanju. Velik obseg denarja v bančnih vlogah in gotovini namreč sam po sebi še ne pomeni, da svoje premoženje tudi premišljeno upravljamo.
»Previdnost ni enako kot varnost,« je poudaril Muhič. Po njegovih besedah morajo mediji ljudem pomagati razumeti, kaj gospodarski kazalci pomenijo za njihove vsakdanje odločitve, ter jim približati možnosti, kako lahko privarčevani denar prispeva k njihovi dolgoročni finančni varnosti.
Denar za razvoj je na voljo, podjetja pa morajo obvladovati tveganja
Prvi panel, ki ga je vodil Adi Omerović, je odprl vprašanje, kako financirati rast v zahtevnejšem poslovnem okolju. Na njem so sodelovali dr. Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, Tadej Jurca, član uprave UniCredit Bank, Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, ter Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica v Deloitte Slovenija.
Brezigar je pojasnila, da slovenska podjetja dostopa do financiranja praviloma ne navajajo kot glavne ovire za investiranje. Podjetja so razmeroma malo zadolžena, banke pa dobro kapitalizirane in likvidne. Kljub temu Slovenija pri investicijah zaostaja za primerljivimi državami, posebej pri digitalnih naložbah, ki postajajo vse pomembnejše za rast produktivnosti.
Razprava je splošne ugotovitve prenesla na konkretna, fiktivna primera podjetij. Pri večji tehnološki investiciji ni dovolj preveriti samo, ali je denar na voljo. Žibret Kralj je opozorila, da morajo podjetja presoditi tudi, ali bo ob zaključku projekta za njihovo tehnologijo še obstajalo povpraševanje in ali se bo investicija lahko povrnila v pričakovanem času.
»Ne gledamo Excela, ampak gledamo, kdo izvaja ta projekt, kdo stoji za tem projektom,« je način bančne presoje predstavil Jurca. Poleg finančnih izkazov so pomembni sposobnost vodstva in lastnikov za izvedbo projekta, vzdržnost tehnologije ter odnosi s kupci in dobavitelji.
Pri manjšem podjetju pa lahko tudi veliko naročilo postane likvidnostni izziv. Fiktivni primer podjetja s štirimi milijoni evrov prihodkov, ki pridobi tri milijone evrov vredno naročilo, je pokazal, kako pomembno je financiranje proizvodnje pred prejemom plačila. Jurca je med možnostmi izpostavil odkup terjatev, Jamnik pa vlogo SID banke pri prevzemanju dela tveganj in zapolnjevanju vrzeli v ponudbi komercialnega financiranja. V zahtevnejših gospodarskih razmerah lahko razvojna banka podpira podjetja z vzdržnim poslovnim modelom, ki zaradi povečanih tveganj težje pridejo do financiranja.
Plačevanje postaja preprostejše, zadolževanje mora ostati pregledno
Prihodnost plačevanja so z moderatorjem Miho Drozgom obravnavali Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, Luka Gabrovšek, poslovni direktor Mastercarda za Slovenijo, in Janko Medja, soustanovitelj Leanpay ter glavni direktor za razvoj poslovanja.
Zadravec Caprirolo je poudarila, da so Slovenci pri uporabi digitalnih finančnih storitev naprednejši, kot pogosto sklepamo iz javne razprave. Vendar potrebe uporabnikov ostajajo različne, zato mora razvoj digitalnih storitev spremljati ohranjanje dostopa do gotovine. Pri tem je treba premišljeno določiti, kje je fizična infrastruktura potrebna in kako bodo njeni stroški porazdeljeni med ponudnike, ki jo uporabljajo.
Gabrovšek je opozoril, da povprečnega potrošnika pravzaprav ni, saj se plačilne navade med generacijami in različnimi skupinami precej razlikujejo. Predstavil je tudi prihodnost, v kateri bi digitalni pomočniki v okviru uporabnikovih pooblastil samostojno opravljali določene nakupe in plačila. Plačevanje bi tako postalo še manj opazen del uporabe storitve.
Prav ta neopaznost pa zahteva več razumevanja obveznosti, posebej pri kreditiranju. Medja je opozoril na tveganja nekaterih oblik storitev »kupi zdaj, plačaj pozneje«, pri katerih uporabnik ne zazna dovolj jasno, da se zadolžuje. Pri Leanpayu se osredotočajo predvsem na financiranje večjih nakupov, ob tem pa poudarjajo preverjanje kreditne sposobnosti in preglednost pogojev.
»Kredit mora biti transparenten vnaprej,« je poudaril Medja. Uporabnik mora pred sklenitvijo vedeti, koliko bo plačal in kdaj zapadejo njegove obveznosti. Tudi pri uporabi digitalnih pomočnikov bo moral razumeti, katera pooblastila jim je podelil in kakšne finančne posledice lahko nastanejo.
Umetna inteligenca spreminja tudi razmerja na svetovnih trgih
Mednarodni pogled na naložbe je ponudila razprava, pripravljena v sodelovanju z UniCredit Bank, v kateri so sodelovali Istvan Al Hilal iz Fidelityja, Markus Sevcik iz J. P. Morgan, Omid R. Alimohammadi iz BlackRocka in Claudia Vacanti iz skupine UniCredit. Pogovor je vodil Adi Omerović.
Govorci so obravnavali vprašanje, ali visoka vrednotenja tehnoloških podjetij napovedujejo nov borzni balon. Al Hilal je opozoril na pomembno razliko v primerjavi z obdobjem internetnega balona: največja tehnološka podjetja danes ustvarjajo visoke dobičke. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja financiranja obsežnih vlaganj v infrastrukturo umetne inteligence.
Alimohammadi je poudaril, da na gibanje delniških tečajev ne vplivajo samo poslovni rezultati, temveč tudi pričakovanja vlagateljev. Delnica lahko izgubi vrednost tudi ob dobrih rezultatih, če je trg pričakoval več. Sevcik pa je opozoril, da umetna inteligenca ne bo enako koristila vsem podjetjem. Priložnosti vidi pri polprevodnikih in infrastrukturi, medtem ko bi se lahko nekateri obstoječi poslovni modeli v programski industriji in medijih znašli pod pritiskom.
Vacanti je izpostavila odpornost svetovnega gospodarstva in rast dobičkov tudi zunaj tehnološkega sektorja. Razprava je zato poudarila pomen razpršitve in dolgoročnega pristopa k vlaganju. Ob vprašanju iz občinstva o naložbah za 20-letnika je svetovala redno vlaganje manjših zneskov ter upoštevanje dolgoročnih ciljev in potreb po likvidnosti.
Kibernetska odpornost je odgovornost celotnega podjetja
Kako hitro lahko napad na informacijski sistem postane poslovna kriza, je pokazal panel o kibernetski odpornosti. Z moderatorjem Markom Gregorcem so razpravljali Steve Brown, podpredsednik za kibernetsko varnost in spremljanje groženj pri Mastercard Europe, Smail Jušić, strokovnjak za kibernetsko varnost pri T-2, Katja Grošelj Ziherl, vodja sektorja za pravne zadeve in regulativo na Agenciji za zavarovalni nadzor, ter Gregor Pajek, senior partner v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji.
Jušić je predstavil podatke varnostno-operativnega centra T-2, kjer so leta 2025 zaznali približno 14.000 varnostnih dogodkov, okoli 40 odstotkov več kot leto prej. Med pogostimi so bili poskusi prijav v elektronske poštne predale in pregledovanje omrežij z namenom iskanja ranljivosti. Brown je opozoril, da napadalci svoje postopke vse bolj avtomatizirajo, hkrati pa še vedno učinkovito izkoriščajo človeško nepazljivost in psihološke pritiske.
Zato vlaganja v tehnologijo potrebujejo tudi podporo praktičnega usposabljanja zaposlenih. Brown je poudaril pomen vaj in simulacij, prilagojenih dejanskim nalogam ljudi. Podobno velja za pripravo celotne organizacije na incident: ob napadu morajo biti pristojnosti jasne, odziv pa usklajen.
Pajek je predstavil obveznosti po uredbi DORA in opozoril, da odgovornost za digitalno operativno odpornost sega tudi do uprav in nadzornih svetov. Pomembno je skrbno upravljanje zunanjih ponudnikov informacijskih storitev, vključno z razumevanjem njihove verige podizvajalcev.
Grošelj Ziherl je poudarila, da je ob incidentu treba pravočasno obvestiti nadzornika in odkrito komunicirati z javnostjo. Čakanje na vse podrobnosti lahko povzroči zamude, molk pa odpre prostor nepreverjenim informacijam. Organizacija mora biti sposobna povedati, kaj se je zgodilo, katere ukrepe izvaja in kdaj bo posredovala nove informacije. Ponovna vzpostavitev zaupanja je zato pomemben del odziva na napad.
Poznavanje finančnih pojmov še ne pomeni dobrih odločitev
Panel o finančni pismenosti, pripravljen v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, je vodila Maja Sodja. Na njem so sodelovali Dino Šterpin, direktor sektorja trženja v družbi Triglav Pokojnine, Matej Krumberger, vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije, Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, ter dr. Aleš Berk, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ocene finančne pismenosti Slovencev so se razlikovale. Krumberger je opozoril na prostor za izboljšave, vendar tudi na dobre rezultate slovenskih mladih na evropskih tekmovanjih iz finančnega znanja. Berk je bil ob velikem obsegu denarja na bančnih računih precej bolj kritičen do tega, kako prebivalstvo dolgoročno upravlja svoje premoženje.
Koporčić Veljić je razlikovala med poznavanjem osnovnih pojmov in njihovo uporabo v življenju. »Ni dovolj, da v teoriji poznamo orodja, definicije,« je opozorila. Pri finančni pismenosti je treba upoštevati tudi, kako ljudje ravnajo s svojimi prihranki in ali njihove odločitve ustrezajo njihovim dolgoročnim potrebam.
Šterpin je poudaril vpliv vedenjskih pristranskosti in odlašanja z varčevanjem. Berk je pojasnil, kako lahko odpor do izgub in kratkoročno spremljanje naložb ljudi odvrneta od dolgoročnega vlaganja. Denar, ki ga bomo potrebovali kmalu, zahteva drugačno obravnavo kot sredstva za več desetletij oddaljeno upokojitev.
Razprava je odprla tudi vprašanje presoje ponudnikov in informacij z družbenih omrežij. Koporčić Veljić je poudarila pomen reguliranih in nadzorovanih ponudnikov ter preverjanja interesov tistih, ki priporočajo finančne produkte. Finančno opismenjevanje mora zato vključevati tudi digitalno znanje in sposobnost prepoznavanja prevar. Umetna inteligenca lahko pomaga pri iskanju informacij, vendar posameznik potrebuje dovolj predznanja, da zna presoditi kakovost njenih odgovorov.
Evropa potrebuje več lastnih inovacij in premišljeno zmanjševanje odvisnosti
Konferenco je sklenil pogovor Adija Omerovića z Maurom Giorgiem Marranom, makroekonomistom skupine UniCredit, o prihodnosti svetovnega gospodarstva. Marrano je umetno inteligenco predstavil kot tehnologijo z velikim potencialom za rast produktivnosti, ob tem pa opozoril na spremembe na trgu dela in možnost povečevanja neenakosti.
»Pomembno bo zagotoviti, da bodo koristi nove tehnologije široko porazdeljene,« je poudaril. Za prihodnji razvoj bo pomembno, kako se bodo gospodarstva prilagodila spremembam in ali bodo tehnološke koristi dosegle širši krog ljudi.
Opozoril je tudi na geopolitično razdrobljenost, zaradi katere najnižja cena ni več edino merilo pri izbiri dobaviteljev. Večji pomen dobivata zanesljivost oskrbe in strateška varnost, kar lahko prinaša višje stroške. Evropa mora v takšnih razmerah zmanjševati odvisnosti ter več vlagati v uporabo novih tehnologij in infrastrukturo zanje.
Za nadaljnji razvoj srednje in vzhodne Evrope bo po njegovem vse pomembnejše ustvarjanje lastnih inovacij in dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Kot slovenski prednosti je izpostavil farmacevtsko industrijo ter prometno-logistično infrastrukturo, vključno s koprskim pristaniščem. Ob energetskem prehodu pa bo treba paziti, da odvisnosti od nafte in plina ne zamenjajo nove odvisnosti od tehnologij in kritičnih surovin.
Platforma kot prostor za razumevanje sprememb
Konferenca je povezala vprašanja, ki jih pogosto obravnavamo ločeno, čeprav se pri poslovnih in osebnih odločitvah ves čas prepletajo. Razvoj finančnih storitev bo zato moral spremljati razvoj znanja uporabnikov, institucije pa bodo morale zaupanje upravičevati tudi takrat, ko se bodo soočile z zahtevnejšimi preizkušnjami.
Konferenco Platforme Business sta pripravili medijska hiša PRO PLUS in agencija Pristop. Generalna partnerja sta bila UniCredit Bank in Zavarovalnica Triglav, dogodek pa so kot sponzorji podprli T-2, Mastercard, odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji ter Deloitte.












































































